Spoštovani verniki velenjskih župnij,
po pogovoru z vašimi duhovniki vas želim seznaniti z določenimi spremembami v organizaciji pastoralnega življenja, ki se bodo zgodile tudi v vaših župnijah. Vsako obdobje predstavlja za Cerkev nove izzive, kako čim bolj učinkovito oznanjati evangelij. Če smo bili še pred desetletji priče rastočemu številu krščanskih skupnosti in posledično ustanavljanju novih župnij, je sedaj čas, ko se ob zmanjševanju števila vernikov in duhovnikov zastavljajo vprašanja, kako se bomo kristjani v naši domovini in naši škofiji organizirali, da bomo lahko izpolnili svoje temeljno krstno poslanstvo, to je pričevati za Boga Očeta in razodevati njegovo ljubezen našim bratom in sestram ter drugače vernim, s katerimi živimo.
V tem času v naši škofiji intenzivneje razmišljamo o prihodnjih oblikah organizacije pastoralnega dela po župnijah. Zmanjševanje števila duhovnikov, njihova starost in razporeditev nam ne dopuščata nadaljnjega vztrajanja pri sedanjem načinu župnijske pastorale. Zato želimo še bolj slediti evangeljski perspektivi občestvenosti in povezovati posamezna občestva v večja.
Verniki velenjskih župnij ste bili s tem vprašanjem soočeni že pred skoraj 10 leti, ko je po smrti Marijana Kuka, župnika pri Sv. Martinu, nastala ideja o eni župniji v Velenju, ki bi vključevala vse tri župnije: Velenje – sv. Marija, Velenje – sv. Martin in Velenje – bl. A. M. Slomšek. Do uresničitve teh načrtov takrat sicer ni prišlo, so pa vseeno določene pastoralne dejavnosti (p)ostajale skupne: Karitas, mladinska skupina, poletni oratorij … Velenjske župnije imajo tudi sicer dobre pogoje za poenotenje, ker so znotraj enega mesta, kjer meje niso tako izrazite kot drugje, urejena je infrastruktura, ki že služi skupnemu namenu.
Čas korona-krize je ob mnogih omejitvah poskrbel za marsikaj pozitivnega, med drugim tudi za to, da ste že začeli uporabljati prostorske možnosti tam, kjer je bilo to najbolj optimalno, ne glede na župnijske meje (maša za župljane Bl. A. M. Slomška pri Sv. Martinu). Ob tem se je tudi zelo poglobilo sodelovanje vaših domačih duhovnikov, ki so v takem načinu dela odkrili nove možnosti razvoja pastoralnega dela. Zato je sedaj pravi čas, da se pastoralno delo v velenjskih župnijah organizira tako, da bo to pripeljalo do ene povezane župnije. Medsebojno povezano pastoralno delo duhovnikov in skupna občestva vernikov bodo postopoma preraščala meje, ki so v preteklih desetletjih razdelila prej enotno pastoralno področje v tri manjše skupnosti.
Po pogovorih v škofiji in še posebej z vašimi duhovniki smo tako sklenili, da v tem letu vse tri župnije v Velenju vstopijo v proces združevanja in pastoralnega povezovanja. V praksi to prinaša nekaj sprememb in skupnih nalog. Ke1nu. Pastoralno delo v župnijah se bo postopno prilagajalo novemu stanju in se bo razvijalo v smeri poenotenja župnijskih struktur v eno župnijo. Prioriteta je povezovanje sodelavcev in racionalizacija različnih dejavnosti, da se bomo lahko čim bolj uspešno soočili z novimi izzivi, npr. izbira skupnega župnijskega pastoralnega sveta. Povezale pa se bodo tudi druge dejavnosti, kot so skupna oznanila, spletna stran, obveščanje …
Pot, ki jo začenjamo, bo odprla še marsikakšno vprašanje. Zato vas vse skupaj vabim k naklonjeni potrpežljivosti in odprtosti Svetemu Duhu, ki ima gotovo najboljše rešitve za naša vprašanja. V medsebojnih pogovorih in molitvi bo gotovo rastla tudi pripravljenost in moč za premagovanje ovir, za preseganje različnih pristranskosti in človeških omejenosti, ki bi lahko ovirale rodovitno sodelovanje in razvoj naših občestev.
Naj Gospod obilno blagoslovi naše skupno delo za rast njegovega Kraljestva med nami!
škof Maksimilijan
in velenjski duhovniki
