• Rotate
  • 1
4. POSTNA NEDELJA – A – 2014



Iz svetega evangelija po Janezu.



Tisti čas je šel Jezus iz templja in zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva.

Njegovi učenci so ga vprašali:

»Učitelj, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?«

Jezus je odgovoril:

»Ni grešil ne on ne njegovi starši,

ampak na njem naj se razodenejo Božja dela.

Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal.

Pride noč, ko nihče ne more delati.

Dokler sem na svetu, sem luč sveta.«

Ko je to izgovoril, je pljunil na tla in s slino naredil blato.

Pomazal mu je z blatom oči in mu rekel: »Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa!«

(kar v prevodu pomeni Poslani).

Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl.

Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili:

»Ali ni to tisti, ki je posedal in beračil?«

Eni so govorili: »On je,« medtem ko so drugi govorili: »Ne, podoben mu je.«

Sam pa je govoril: »Jaz sem.«

Rekli so mu tedaj:

»Kako so se ti torej oči odprle?«

On pa je dejal:

»Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je naredil blato,

mi z njim pomazal oči in mi rekel:

›Pojdi v Síloo in se umij.‹

Šel sem tja, se umil in spregledal.«

Rekli so mu: »Kje je tisti?«

Dejal jim je: »Ne vem.«

Človeka, ki je bil prej slep, so odvedli k farizejem.

Tisti dan, ko je Jezus naredil blato in mu odprl oči, je bila sobota.

In farizeji so ga spet spraševali, kako je spregledal.

Dejal jim je:

»Blata mi je dal na oči, nato sem se umil in vidim.«

Nekateri izmed farizejev so tedaj govorili:

»Ta človek ni od Boga, ker ne spoštuje sobote.«

Drugi pa so govorili:

»Kako bi grešnik mogel delati takšna znamenja?«

In bil je razdor med njimi.

Slepemu so tedaj ponovno rekli:

»Kaj praviš o njem, ker ti je odprl oči?«

On pa je rekel: »Prerok je.«

Judje niso hoteli verjeti, da je bil slep in da je spregledal,

dokler niso poklicali staršev tega, ki je spregledal.

Vprašali so jih:

»Je to vaš sin, o katerem pravite, da se je rodil slep? Kako, da zdaj vidi?«

Starši so odgovorili in rekli:

»Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep;

kako to, da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl oči, midva ne veva.

Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi.«

To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov;

Judje so namreč že sklenili, da bodo vsakogar,

ki ga bo priznal za Mesija, izobčili iz shodnice.

Zato so njegovi starši rekli:

›Dovolj je star, njega vprašajte.‹

Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli:

»Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.«

On pa je odgovoril:

»Če je grešnik, ne vem.

Eno pa vem, da sem bil slep in da zdaj vidim.«

Tedaj so mu rekli:

»Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?«

Odgovoril jim je:

»Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Čemu hočete znova slišati?

Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?«

In ozmerjali so ga in mu rekli:

»Ti si njegov učenec, mi pa smo Mojzesovi učenci.

Mi vemo, da je Mojzesu govoril Bog; o tem pa ne vemo, od kod je.«

Mož jim je odvrnil in rekel:

»To je res čudno, da ne veste, od kod je, meni pa je odprl oči.

Vemo, da Bog grešnikov ne usliši.

Kdor pa Boga časti in spolnjuje njegovo voljo, tega usliši.

Od vekomaj se ni slišalo, da bi kdo od rojstva slepemu odprl oči.

Če ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.«

Odgovorili so in mu rekli:

»Ves si rojen v grehih, pa nas boš učil?«

In vrgli so ga ven.

Jezus je slišal, da so ga vrgli ven.

Našel ga je in mu je rekel:

»Veruješ v Sina človekovega?«

In ta je odgovoril ter rekel:

»Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?«

Jezus mu je rekel:

»Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.«

Tedaj je dejal:

»Verujem, Gospod,«

in se je pred njim poklonil do tal.

In Jezus je rekel:

»Za sodbo sem prišel na ta svet,

da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo.«

To je slišalo nekaj farizejev, ki so bili pri njem in so mu rekli:

»Smo morda tudi mi slepi?«

Jezus jim je dejal:

»Če bi bili slepi, bi ne imeli greha.

Ker pa pravite: ›Vidimo‹, vaš greh ostane.«



(Jn 9,1-41)





Drage sestre in dragi bratje!

Dve vrsti slepote smo srečali v današnjem odlomku evangelija: telesno – zunanjo slepoto in notranjo slepoto – slepoto srca, slepoto duha. Sveto pismo nas večkrat opozarja, da je slednja mnogo usodnejša za človeka. »Oči imajo, pa ne vidijo«, »gledajo, pa ne vidijo«, beremo. Pogosto je poimenovana »zakrknjenost srca«. Medtem ko telesna slepota ni človekova krivda, kot poudarja tudi Jezus, je za duhovno slepoto kriv človek sam.

Ljudje vidimo le s pomočjo svetlobe, luči. Manj kot je je, manj vidimo. V popolni temi ne vidimo ničesar, naj si še tako želimo in naprezamo oči. Vendar ni nujno, da je tema zgolj zunanji dejavnik. Lahko je posledica bolezni, kot v primeru slepega iz današnjega evangelija ali tudi zaprtih oči, ki so sicer povsem zdrave, kot v primeru farizejev. Oni so se prav oklepali svoje slepote. Nič jim niso pomagale zdrave oči. Da resnično vidimo, moramo namreč s telesnimi očmi gledati skozi duhovne oči. Sleporojeni je v evangeliju spregledal dvakrat: najprej zunanje, nato notranje. Odprle so se mu telesne oči in zatem duhovne oči, oči vere. Jezus je tista svetloba, tista luč, ki jo potrebujejo naše notranje, duhovne oči, da lahko vidimo. Samo ta Luč lahko ozdravi našo notranjo slepoto, ki jo povzročajo sebičnost, domišljavost, površnost, nevoščljivost, predsodki, hudobija …

Zato pustimo, da se dotakne naših oči, umijmo se v vodnjaku zakramenta sprave in prisluhnimo Njegovim besedam, da bomo videli.  



Luka Mihevc, župr.

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes