• Rotate
  • 1
32. NEDELJA MED LETOM – leto C / 2013




Iz svetega evangelija po Luku.



Tisti čas je k Jezusu pristopilo nekaj saducejev,

ki so trdili, da ni vstajenja, in so ga vprašali:

»Učitelj, Mojzes nam je zapisal:

Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok,

naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu.

Bilo pa je sedem bratov.

Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok.

Nato je vdovo vzel drugi, pozneje tretji in tako vseh sedem;

umrli so in niso zapustili otrok.

Nazadnje je umrla tudi žena.

Čigava bo torej ta žena ob vstajenju,

kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?«

Jezus jim je rekel:

»Sinovi tega veka se ženijo in možijo,

tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih,

se ne bodo ne ženili ne možile.

Tudi umreti ne bodo več mogli;

saj so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja.

Da pa mrtvi vstajajo,

je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o gorečem grmu,

ko je imenoval Gospoda

›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹,

Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.«



(Lk 20, 27-38)

Drage sestre in dragi bratje!

Saduceji, ki nastopajo v današnjem odlomku evangelija, so bili judovska ločina, ki so ji pripadali predvsem judovski duhovniki in aristokracija. Od ostalih judovskih vernikov so se med drugim razlikovali po tem, da so priznavali kot Sveto pismo samo pet Mojzesovih knjig ter niso sprejemali vere v vstajenje in obstoj angelov. Danes smo slišali, kako so s svojo trapasto zgodbico poskušali osmešiti Jezusa, a so osmešili sebe. Čeprav so iz obličja zemlje izginili že kmalu po letu 70, ko so Rimljani v odgovoru na judovski upor uničili Tempelj in Jeruzalem ter deloma pobili deloma razgnali Jude po takratnem imperiju, so saduceji še danes aktualni. Morda bolj kot kadar koli prej. V današnji potrošniški družbi namreč marsikateri vernik podleže skušnjavi »religijskega šopinga«, in iz vere izbere samo tisto, kar mu ustreza, kar mu ne ustreza, pa ignorira. Pred časom so rezultati neke ankete menda pokazali, da približno 30% Slovencev verjame v večno življenje, 40% v Kristusa Odrešenika, 50% v Boga, 70% pa je članov Katoliške Cerkve. Kje je tu logika? Ni je. Ne moreš biti katoličan – ali še širše - kristjan – in ne verovati v Boga, v Jezusa kot Odrešenika ali v večno življenje. Verske resnice ne ležijo na polici v trgovini, da bi si med njimi izbirali tiste, ki so nam bolj všeč ali tiste, ki so bolj poceni. Verske resnice lahko sprejmemo le v paketu, saj so medsebojno logično povezane in se medsebojno pogojujejo. Izhajajo iz tega, kar nam je Bog razodel in je zapisano v Svetem pismu ter iz logičnih povezav na osnovi Božjega razodetja. Papež Benedikt XVI. je večkrat poudaril, da je vera razumna. Izbirni vernik pa iz nje naredi nekaj neumnega, nelogičnega. Glavni problem izbirnega vernika je nezaupanje Bogu. Torej sploh ni vernik v polnem pomenu besede. Drugi problem pa je, da je njegovo izbiranje pogosto posledica neznanja – nepoznavanja lastne veroizpovedi. Zato nas je papež Benedikt XVI. ob razglasitvi leta vere lani pozval, da prebiramo Katekizem Katoliške Cerkve. Zdaj bi vas lahko povabil, da dvignete roke tisti, ki imate doma Katekizem Katoliške Cerkve, pa vas raje ne bom. Versko izobraževanje je dolžnost vsakega odraslega vernika. Kdor misli, da zadostuje osnovnošolski verouk, ni resen. Možnosti za versko izobraževanje odraslih je veliko – od knjig, revij in časopisov do izobraževalnih skupin. Tudi v naši župniji je že bila in še je kakšna možnost za to, pa ni bilo in ni Bog ve kakšnega odziva. Ne vem, ali zaradi obilice znanja ali zaradi brezbrižnosti.

Trudimo se biti učenci Jezusa Kristusa in ne učenci saducejev.



                                           Luka Mihevc, župr.

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes