• Rotate
  • 1
11. NEDELJA MED LETOM – leto C / 2016



Iz svetega evangelija po Luku.



Tisti čas je nekdo izmed farizejev prosil Jezusa, naj jé z njim.

Ko je stopil v farizejevo hišo, je sédel za mizo.

In glej, ko je neka žena, ki je bila v mestu grešnica,

izvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi,

je prinesla alabástrno posodo dišavnega olja

in vsa objokana od zadaj stopila k njegovim nogam

ter mu jih začela močíti s solzami.

Brisala mu je noge z lasmi svoje glave,

jih poljubljala in mazilila z oljem.

Ko je to videl farizej, ki ga je povabil,

je sam pri sebi dejal:

»Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je;

vedel bi, da je grešnica.«

In Jezus mu je odgovóril:

»Simon, nekaj bi ti rad povedal.«

On pa mu je rekel:

»Učitelj, povej.«

»Neki úpnik je imel dva dolžnika.

Eden mu je bil dolžan petsto denarijev, drugi pa petdeset.

Ker nista mogla vrniti, je dolg obema odpústil.

Kateri od njiju ga bo bolj ljubil?«

Simon je odgovóril:

»Mislim, da tisti, kateremu je več odpústil.«

On pa mu je rekel:

»Prav si presodil.«

In obrnil se je k ženi in rekel Simonu:

»Vidiš to ženo?

Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge;

ta pa mi je s solzami zmočila noge

in jih obrisala s svojimi lasmi.

Poljubil me nisi;

ta pa mi ni nehala poljubljati nog, odkar sem prišel.

Glave mi nisi mazilil z oljem;

ta pa mi je z dišavnim oljem mazilila noge.

Zato ti povem:

Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila;

komur pa se malo odpustí, malo ljubi.«

Njej pa je rekel:

»Odpuščeni so tvoji grehi!«

Tedaj so tisti, ki so bili z njim pri mizi, začeli pri sebi govoriti:

»Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?«

On pa je rekel ženi:

»Tvoja vera te je rešila! Pojdi v miru!«



(Lk 7, 36 – 50)





Drage sestre in dragi bratje!

Če si kdo s pomočjo pravkar slišanih besed in domišljije poskuša predstavljati dogajanje, ki ga opisuje današnji odlomek evangelija, lahko naredi napako že takoj na začetku. Tudi zaradi slabega slovenskega prevoda, ki pravi, da je Jezus »sédel za mizo«, ko je prišel v farizejevo hišo, kamor je bil povabljen na obed. Zato si lahko kdo predstavlja, da je skupina ljudi, med katerimi je bil Jezus, sedela za mizo na stolih in obedovala, tako kot to počnemo danes. In tako kot so v zadnjih več kot tisoč letih slikali zadnjo večerjo Jezusa in apostolov vsi slikarji, tudi véliki Leonardo da Vinci. (Neki romanopisec si je na podlagi da Vincijeve Zadnje večerje, ki je nastala 1500 let po Kristusu, celo izmislil teorijo zarote.) Samo na najbolj zgodnjih upodobitvah zadnje večerje izpred dva tisoč let in seveda na drugih slikah obedov iz tistega časa, lahko vidimo, kako so – predvsem v imenitnih hišah ali ob imenitnih priložnostih – takrat res obedovali. Ne sede na stolih, kot danes, pač pa leže na boku, na posebnih ležalnikih ob nizkih mizah, na katere so se običajno tudi naslanjali z enim komolcem (kar je danes neolikano). Šele ko vemo to, si lahko prav predstavljamo, kako je lahko ženska, označena kot grešnica, od zadaj stopila k Jezusovim nogam, jih močila s solzami, brisala z lasmi, poljubljala in mazilila z oljem, kot smo slišali.

Druga napaka, ki jo lahko naredimo, če si predstavljamo prizor iz današnjega odlomka evangelija pa je, da v njem vidimo samo enega grešnika. Pravzaprav eno grešnico. Ženska, za katero evangelist zadržano pravi, da je »bila v mestu grešnica«, kar pomeni, da je bila prostitutka, je v resnici ena od dveh grešnikov. Drugi je farizej, Jezusov gostitelj.

Zanimivo je, kako domača je bila ženska v farizejevi hiši – kot bi že kdaj bila v njej. Zanimivo je tudi to, da je farizej zanjo takoj vedel, kdo je – kot bi jo že kdaj srečal. Sumimo lahko, da je že bil udeležen pri njenem grehu. Kaže, da je bil eden tistih moških, ki sicer prezirajo prostitutke, vendar jih to ne odvrne od tega, da ne bi bili njihove stranke. Hinavščina posebne vrste. Kakor koli, to so samo špekulacije. Ne vemo, ali je farizej res grešil s prostitutko. Tudi ne vemo, zakaj je ona opravljala »najstarejšo obrt«. Vemo pa, da je on imel »najstarejši hobi« – to je obsojanje drugih. In vemo, da ga je imel v oblasti prvi od glavnih grehov – to je napuh. Sebe je imel za boljšega od grešne ženske. Čeprav je bil v resnici slabši. Ona se je namreč zavedala svoje grešnosti in se je kesala, on pa ne.

Ljudje se ne delimo na grešnike in brezgrešne, ampak na grešnike, ki se zavedajo, da so grešniki, ki priznajo, da so grešniki, se kesajo in prosijo odpuščanja, ter grešnike, ki se imajo za brezgrešne. Sveto pismo nas opozarja: »Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas.«

Kdor se ima za brezgrešnega, vero v Boga zamenjuje z vero vase; na mesto Boga postavlja samega sebe; sebe ima za merilo tega, kaj je dobro in kaj ni, kaj je prav in kaj ni, kaj je greh in kaj ni. S tem izključi Boga iz svojega življenja, in s tem izključi l(L)jubezen iz svojega življenja, ki je zato sterilno, nerodovitno. Obsojeno na smrt.

Vera, ki se izraža kot ljubezen do Boga, je ženi vrnila življenje. Bila je namreč duhovno mrtva. Farizej je to ostal še naprej. Kot ostali njegove baže je na zunaj sicer dosledno izpolnjeval verske predpise, vendar brez ljubezni, ki je njihovo bistvo in smisel. Izpolnjeval jih je bodisi zaradi občutka dolžnosti, bodisi zaradi občutka večvrednosti, ki ga je ob tem doživljal. Jezusa je povabil k sebi na obed zato, da bi ga ocenil. In ocenil ga je napačno. Svoje ocene seveda ni povedal naglas, ampak jo je zadržal v svojih mislih. Ruski pisatelj Dostojevski je zapisal: Če bi človeške misli imele vonj, bi se vsi ljudje na svetu zadušili.

Farizej je napačno ocenil tudi žensko, ki je pristopila k Jezusu. Res je bila grešnica, vendar ne samo to. Bila je veliko več od tega.

In napačno je ocenil samega sebe. Kot boljšega. Brezgrešnega.

Sv. Gregor Veliki je zapisal: Vedno, ko vidimo grehe drugih, jokajmo najprej nad sabo, ker smo morda tudi sami že padli vanje, ali pa še bomo.

Apostol Pavel pa je zapisal: Kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.

Ob neki priložnosti je Jezus predstavnikom judovske elite, katere del so bili tudi farizeji, dejal, da bodo prostitutke prej prišle v Božje kraljestvo, kot oni. Danes smo izvedeli, zakaj.

Prejšnjo nedeljo smo v odlomku evangelija slišali, kako je Jezus vrnil življenje telesno mrtvemu. Danes smo slišali, kako je vrnil življenje duhovno mrtvi. Lahko bi dvema, a mu je uspelo samo eni. Za Božje delovanje v našem življenju je namreč potrebno naše sodelovanje.



Luka Mihevc

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes