• Rotate
  • 1
33. NEDELJA MED LETOM – leto B – 2015



Iz svetega evangelija po Marku.



Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:

»V tistih dneh, po tisti veliki stiski,

bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe.

Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale.

Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo.

In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov,

od konca zemlje do konca neba.

Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko:

Kadar postane njegova veja že muževna in poganja liste,

veste, da je poletje blizu.

Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, vedite, da je blizu, pred vrati.

Resnično, povem vam:

ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi.

Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.

Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče,

ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.«



(Mr 13, 24-32)





Drage sestre in dragi bratje!

Napovedi konca sveta se pojavljajo in ponavljajo od nekdaj. Eden od napovedovalcev je tudi Jezus, kot smo pravkar slišali v odlomku evangelija. Vendar se njegova napoved konca sveta bistveno razlikuje od ostalih.

Prvič, Jezus ni napovedal datuma konca sveta. V zadnjih letih smo preživeli kar nekaj takšnih datumov in doživeli, kako so se njihovi napovedovalci osmešili. Jezus je, nasprotno, poudaril, da za datum ne ve nihče, razen Očeta.

In drugič, Jezus z napovedjo konca sveta ni želel ljudi strašiti, kot tisti, ki so imeli in imajo s sejanjem strahu in panike svoje računice. Nasprotno, Jezus pravi: »Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.«

Znamenja začetka konca sveta, ki jih navaja Jezus, kot so naravne nesreče in pojavi, vojne in preganjanje, se dogajajo ves čas. Tudi njegove besede: »vedite, da je blizu, pred vrati«, moramo pravilno razumeti. Očitno jih je izrekel s pogledom iz Božje perspektive. V 90 psalmu beremo: »V tvojih očeh je tisoč let kakor včerajšnji dan, ki je minil.« Prvi kristjani so na to pozabili. Jezusovo napoved so razumeli preveč dobesedno. K temu so pripomogla tudi preganjanja, ki so jih bili deležni. Najprej so jih lovili, mučili in pobijali Judje, nato pa Rimljani, ki so se sploh izpopolnili v tem. Zato so prvi kristjani iz dneva v dan živeli v napovedih in pričakovanju konca sveta. Apostol Pavel jih je moral opozoriti: »Kar pa zadeva prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa in našo združitev z njim, vas prosimo, bratje, da se ne daste takoj zbegati in vznemiriti ne od kake prerokbe ne od govorice ne od kakega domnevno našega pisma, češ da je Gospodov dan pred vrati.« Apostol Peter pa je zapisal: »Tega, ljubi, ne smete prezreti: pred Gospodom je en dan kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan. Gospod ni počasen glede obljube, kakor nekateri mislijo, da je to počasnost. Ne, le potrpežljiv je z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje. Prišel pa bo Gospodov dan kakor tat.« Apostol Pavel k temu dodaja: »Vi, bratje, pa niste v temi, da bi vas ta dan presenetil kakor tat, saj ste vsi sinovi luči in sinovi dneva. Nismo sinovi noči in ne teme, zato nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni.«

Če so prvi kristjani delali napako, da so tako rekoč vsak dan čakali konec sveta, pa danes večina kristjanov dela napako, da nanj sploh več ne računa. Vendar je konec tega sveta in konec zemeljskega življenja vsakega od nas vsak dan bližje. Prav je, da se tega zavedamo. In prav je, da tako živimo, da se nam tega ne bo treba bati.

Sidro, ki ga tako radi spuščamo v ta minljivi svet, vrzimo raje v večnost.



  

                                           Luka Mihevc

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes