• Rotate
  • 1
28. NEDELJA MED LETOM – leto B – 2015



Iz svetega evangelija po Marku.



Ko se je tisti čas Jezus odpravljal na pot,

je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal:

»Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?«

Jezus mu je odvrnil:

»Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga!

Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi!

Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!«

Rekel mu je:

»Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.«

Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal:

»Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim,

in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hodi za menoj!«

Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.

Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem:

»Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!«

Učenci so se čudili njegovim besedam.

In Jezus je vnovič spregovoril:

»Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo!

Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor pride bogataš v Božje kraljestvo.«

Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj:

»Kdo se potem more rešiti?«

Jezus se je ozrl vanje in rekel:

»Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«

Peter pa mu je začel govoriti:

»Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.«

Jezus je rekel:

»Resnično, povem vam:

Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapústil

hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive

in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji,

prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv,

v prihodnjem veku pa večno življenje.«



(Mr 10, 17-30)







Drage sestre in dragi bratje!

Na začetku Svetega pisma beremo, da je človek ustvarjen po Božji podobi. Vsak človek nosi v sebi podobo svojega Stvarnika. Pri enem žari na površju, pri drugem je globoko zakopana. Vidna ali nevidna, vedno je. Vsak človek nosi v sebi odtis svojega Stvarnika. Zato je vsak človek v svojem najglobljem bistvu dober. In vsak človek globoko v svojem srcu tudi želi biti dober, želi delati dobro, saj podzavestno čuti, da to vodi k Bogu. Vendar to ni enostavno. Za dobro se je treba potruditi, medtem ko se nam slabo zgodi skoraj samo od sebe. Zato marsikdo kapitulira. Se odloči za tisto, kar je lažje, in ne za tisto, kar je prav. Čeprav ve ali čuti, kaj je prav. Hoja za Jezusom je privlačna, ni pa lahka. Na tej poti vsakega čakajo ovire. Za bogatega človeka iz današnjega odlomka evangelija je bila najtežja ovira njegova navezanost na premoženje. Ko je poslušal Jezusa in o Jezusu, se je v njem nekaj zganilo. Pritekel je k njemu, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« To je najboljši način, da dobimo odgovore na vprašanja o sebi. Da pritečemo k Jezusu, pademo pred njim na kolena in ga vprašamo. Z drugo besedo temu rečemo molitev. Dobili bomo odgovor. Vendar moramo biti pripravljeni na to, da bo lahko nepričakovan in da nam mogoče ne bo všeč.

Jezus je človeka pred sabo najprej pograjal: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga!« To nas lahko malo zmede. Saj Jezus vendar je Bog! Odgovor, ki ga je dal, je takšen zato, ker je vedel, da človek pred njim v njem ne vidi Boga. Pravzaprav tudi z nazivom učitelj, ki mu ga je dal, ni bil čisto iskren. Ko je Jezusu rekel »učitelj«, mu je priznal, da ga lahko kaj nauči, in da se želi učiti od njega, da želi biti njegov učenec. Vendar pa učiti se od Jezusa ne pomeni osvojiti neko znanje, ampak živeti način življenja. Biti Jezusov učenec ne pomeni napiflati se neko snov in nato pisati test ali iti na izpit, ampak hoditi za Jezusom – kot je tudi sam poklical svoje učence: »Hodi za menoj!« Hoditi za Jezusom pomeni slediti njegovemu zgledu – živeti, kakor on in kot nas uči on – s svojim zgledom, s svojimi dejanji in besedami. In to v konkretnih situacijah našega vsakdanjega življenja. Človeku iz današnjega odlomka evangelija to ni uspelo. Jezusa je sicer imenoval učitelj, vendar sam ni bil njegov učenec. Naziv učitelj, ki mu ga je dal, je bil zgolj vljudnost.

Jezus ga je spomnil na zapovedi. Ni mu naštel vseh Desetih Božjih zapovedi, ampak samo tiste, ki se nanašajo na naš odnos z bližnjimi. Tiste, s katerimi je očitno imel težave. Vendar človek tega ni opazil. Zato mu je Jezus dal čisto konkretno nalogo – sredstvo, s katerim bo premagal oviro na poti do cilja. »Pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hodi za menoj!« Ko je človek to slišal je žalosten odšel, imel je namreč veliko premoženje. Vendar njegov problem ni bil toliko velikost njegovega premoženja, kot bi lahko kdo napačno sklepal, ampak njegova navezanost na premoženje, ki ga je zaslepila, da ni videl svojih bližnjih, ki ga potrebujejo, ampak samo sebe in svoje potrebe. Njegova sebičnost ga je oddaljila od bližnjih in s tem od Boga. Od Boga pa ga je njegovo premoženje oddaljilo tudi zato, ker se je kot kaže najbolj zanašal nanj. Vero v Boga je v praksi zamenjala vera v premoženje.

V Svetem pismu beremo: »Bogatašem tega sveta naročaj, naj se ne prevzamejo in naj ne naslanjajo svojega upanja na nezanesljivost bogastva, temveč na Boga, ki nam obilno daje vsega v uživanje. Dobrodelni naj bodo in naj se bogatijo z dobrimi deli, naj bodo radodarni, naj z drugimi delijo to, kar imajo. Tako si bodo nabrali zaklad, ki bo dober temelj za prihodnost. Tako bodo dosegli resnično življenje.«

Ali kot je zapisal sveti Avguštin: »Kar smo razdelili med potjo, nas čaka na cilju.«



                                          Luka Mihevc

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes