• Rotate
  • 1
17. NEDELJA MED LETOM – leto B – 2015



Iz svetega evangelija po Janezu.



Tisti čas se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega,

to je Tiberijskega jezera.

Za njim je šla velika množica,

ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih.

On pa se je vzpel na goro in tam sédel s svojimi učenci.

Blizu je bila pasha, judovska velika noč.

Ko je Jezus povzdignil oči in videl,

da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu:

»Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?«

To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil.

Filip mu je odgovoril:

»Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti,

da bi vsak dobil vsaj majhen kos.«

Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel:

»Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi,

a kaj je to za toliko ljudi?«

Jezus je dejal:

»Recite ljudem, naj sedejo.«

Bilo pa je na tistem kraju veliko trave.

Posedlo je torej kakih pet tisoč mož.

Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče.

Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so jih hoteli.

Ko so se najedli, je rekel svojim učencem:

»Poberite koščke, ki so ostali, da kaj ne bo šlo v izgubo.«

Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki,

ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli.

Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili:

»Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.«

Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti,

da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.



(Jn 6, 1-15)





Drage sestre in dragi bratje!

Panem et circenses, Kruha in iger, pravi latinski rek. Vladarji Starega Rima so vedeli, da morajo dati ljudstvu »kruha in iger«, pa bodo imeli mir pred njim. Večino ljudi žal zadovolji poln trebuh in potešeni čuti. Tudi za Jezusom so drli predvsem zaradi čudežev, ki jih je delal (torej iger); ko pa jim je napolnil še želodce, so ga v navdušenju hoteli za kralja, tako da se je moral skriti pred njimi, kot smo slišali v odlomku evangelija. Jezus je vedel, da ljudje potrebujemo še kaj več od polnega trebuha in potešenih čutov. Z besedami »Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust«, je med štiridesetdnevnim postom v puščavi, kamor se je umaknil pred začetkom javnega delovanja, zavrnil skušnjavca. V času svojega javnega delovanja je Jezus predvsem učil. Tudi preden je čudežno pomnožil kruh in ribi je ljudi učil, kar smo slišali v odlomku evangelija minule nedelje. S čudeži, ki jih je delal, je zgolj potrjeval to, kar je govoril. Bili so znamenja, s pomočjo katerih bi ljudje spregledali. Nekateri so res. Večina pa ne. Hoteli so le »kruha in iger«.

Ljudje se od takrat do danes nismo veliko spremenili. Za večino je še vedno glavno vodilo v življenju »kruh in igre«, poln trebuh in potešeni čuti.

Današnji odlomek evangelija nam daje priložnost, da se vprašamo, zakaj sledimo Jezusu. Zakaj smo zdajle tukaj?

Morda zaradi privzgojene navade?

Mogoče zato, da bi v prihodnjem življenju, ki nam je obljubljeno, imeli »kruha in iger«, na kar kdo v svoji domišljiji poniža nebesa?

Ali so za nas sveta maša, ki se je udeležujemo, cerkvena poroka, za katero se odločimo, krst, prvo obhajilo in birma otroka ali vnuka, cerkveni pogreb starih staršev ali staršev – zgolj igre, ki potešijo naše čute?

Ali pa sledimo Jezusu, da bi se srečali z Njim? Da bi slišali, kaj nam govori? Da bi bili deležni kruha, ki ne napolni našega želodca, pač pa našega duha? Da bi prejeli moč za takšno življenje, h kakršnemu nas s svojim učenjem in zgledom vabi Jezus? Da bi s svojim življenjem odgovorili na Njegovo ljubezen?

Naj presodi vsak zase.

                                           Luka Mihevc

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes