• Rotate
  • 1
Iz svetega evangelija po Marku.



Ko se je tisti čas Jezus prepeljal s čolnom spet na drugo stran,

se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru.

Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu.

Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam in ga zelo prosil, rekoč:

»Moja hčerka je v zadnjih zdihljajih.

Pridi in položi roke nanjo, da ozdraví in ostane pri življenju!«

In odšel je z njim.

Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj.

V njej je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela.

Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov

in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo,

ampak je bilo z njo celo slabše.

Slišala je za Jezusa.

Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove obleke.

Rekla je namreč:

»Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.«

In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je začutila,

da je ozdravljena nadloge.

Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega.

Obrnil se je v množici in rekel:

»Kdo se je dotaknil moje obleke?«

Njegovi učenci so mu govorili:

»Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹ «

Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila.

Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo,

je vsa preplašena trepetaje pristopila,

se vrgla predenj in mu povedala vso resnico.

On pa ji je rekel:

»Hči, tvoja vera te je rešila.

Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!«

Ko je še govóril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru:

»Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?«

Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice:

»Ne boj se, samó veruj!«

In nikomur ni dovôlil, da bi šel z njim,

razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu.

Ko so prišli pred predstojnikovo hišo,

je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali.

Vstopil je in jim rekel:

»Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.«

In posmehovali so se mu.

On pa je vse odslôvil

in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim,

in stopil tja, kjer je bila deklica.

Prijel jo je za roko in ji rekel:

»Talíta kum,« kar pomeni: ›Deklica, rečem ti, vstani!‹

Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let.

Od začudenja so bili vsi iz sebe.

On pa jim je strogo naróčil, naj tega nihče ne izve,

in je velel, naj ji dajo jesti.



(Mr 5, 21-43)



Drage sestre in dragi bratje!

Bog se nam po svetopisemskih odlomkih, izbranih za današnjo nedeljo, razodeva kot Tisti, ki hoče, da smo, in kot Tisti, ki hoče, da smo srečni. Torej kot Tisti, ki ima isti cilj kot mi. On je tudi Tisti, ki ve, kako ta cilj doseči. Mi ga pogosto iščemo na napačnih krajih in z napačnimi metodami. Marsikaj nas osreči zgolj trenutno. Marsikaj nam v resnici škoduje. Po marsičem ostane v nas praznina, razočaranje, obup. Namesto, da bi bili srečni, smo na koncu nesrečni. Kako žalostno je opazovati – pri drugih in pri sebi – v čem vse ljudje iščemo in pričakujemo srečo, rešitev in odrešitev. Starejši v zdravju. Ljudje srednjih let v imetju. Mladi v telesnih užitkih. Kako tragično je, če svoj čas, misli in sposobnosti porabimo predvsem za zasledovanje naštetega. To je zapravljanje – časa, misli in sposobnosti. Nič od naštetega nam ne more dati trajnosti ali trajne sreče. To je zgolj iluzija. Fatamorgana. Ne vem, kaj občuti človek, če na koncu spozna, da je vso pot po puščavi svojega življenja hodil proti oazi, ki je sploh ni.

Nekaj dobiti, imeti, obdržati … so želje, ki nas najpogosteje vodijo stran od tistega, kar hočemo. Trajnosti bivanja in trajne sreče ne bomo dosegli, če bomo zasledovali nekaj, ampak če bomo sledili Nekomu. V veri in zaupanju.



                                           Luka Mihevc

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes