• Rotate
  • 1
Iz svetega evangelija po Janezu.



Ker je bil tisti dan dan pripravljanja na praznik

in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu

— kajti tisto soboto je bil velik praznik —,

so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli.

Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu,

ki sta bila križana z Jezusom.

Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog,

ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran

in takoj je pritekla kri in voda.

Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično.

On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali.

To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo:

›Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila.‹

In spet drugo Pismo pravi:

›Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli.‹



(Jn 19, 31-37)





Drage sestre in dragi bratje!

Praznik, ki ga omenja odlomek evangelija, ki smo ga pravkar slišali, je bil pasha – velika noč, ko so se Judje spominjali rešitve iz Egipta in so jo praznovali ob prvi spomladanski polni luni. V noči pred exodusom, izhodom iz Egipta, so Izraelci po Božjem naročilu za večerjo zaklali jagnjeta in z njihovo krvjo namazali podboje svojih bivališč. S tem so bili obvarovani zadnje egiptovske nadloge: smrti prvorojencev. V spomin na to so še stoletja potem ob vsakoletnem praznovanju velike noči večerjali velikonočno jagnje, ki je moralo biti zaklano v templju po natančno določenih predpisih. Po enem od njih se mu ni smelo zlomiti nobene kosti.

Ni težko potegniti vzporednic z Jezusovo smrtjo na križu, o kateri poroča odlomek evangelija, ki smo ga slišali. Jezus je bil skupaj z še dvema obsojencema križan ravno v času, ko so v templju klali velikonočna jagnjeta. Evangelist nam sporoča, da je On pravo velikonočno jagnje, ki je bilo žrtvovano za nas, da nas reši, da nas obvaruje smrti. Kakor jagnjetom v templju tudi njemu ni bila zlomljena nobena kost.

Križanje je bilo v tistem času najhujša smrt, namenjena največjim zločincem. Njihova smrt je bila svarilo vsem, ki jih je mikalo, da bi poskusili storiti kaj podobnega kot obsojenci. Kazen so navadno izvrševali pred mestnimi vrati, da ji je bilo priča čim več ljudi. Vsakemu, ki je šel mimo, je bilo sporočeno: Če boš storil to ali to, te čaka tole. Smrt obsojenih je bila mučna in dolgotrajna. Ker so z raztegnjenimi rokami viseli na križu, niso mogli normalno dihati in so se počasi dušili. Ker pa so imeli na križ pribite tudi noge, so imeli nekaj opore, kar je njihovo umiranje podaljšalo.

Ker bi bilo proti verskim predpisom, če bi obsojenci na tako velik praznik viseli na križu, so judovski voditelji prosili rimskega upravitelja Poncija Pilata, naj ukaže vojakom, da križanim polomijo noge in jih snamejo. Brez te opore so hitro umrli. Po Pilatovem dovoljenju so polomili noge zločincema, ki sta bila križana skupaj z Jezusom, ne pa tudi njemu, saj je zaradi prestanega mučenja že umrl. Da bi se prepričali, da je res mrtev, so mu s sulico prebodli srce. Kri in voda, ki sta pritekla iz njegove prebodene strani sta dokazala, da je bil že mrtev.

Praznik Srca Jezusovega naš pogled usmerja v na križu prebodeno Jezusovo Srce. To Srce ni toliko znamenje človeške okrutnosti, ampak bolj Božje ljubezni. Jezusova smrt na križu je bila prostovoljna žrtev. Z njo je Bog, ki je postal človek, prevzel nase pravično kazen, ki si jo je zaslužilo človeštvo s svojimi grehi. S tem je uničil moč zla – greha in smrti. Čeprav še vedno zmagujeta v posameznih bitkah našega življenja, pa v njem nimata več zadnje besede. Obsojena sta na poraz.

Jezusovo odprto Srce nas vzpodbuja, da bi tudi mi imeli odprta srca za svoje bližnje – da bi bilo tudi naše življenje daritev za druge. Potem bomo deležni tudi zmage, ki nam jo je v našem imenu priboril Gospod.

Luka Mihevc

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes