• Rotate
  • 1
Iz svetega evangelija po Janezu.



Tisti čas je Janez Krstnik spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev.

Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel:

»Glejte, Jagnje Božje!«

Učenca sta slišala, kaj je rekel, in odšla za Jezusom.

Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal:

»Kaj iščeta?«

Rekla sta mu:

»Rabi (kar pomeni učitelj), kje stanuješ?«

Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.«

Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan.

Bilo je okrog desete ure.

Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom,

je bil Andrej, brat Simona Petra.

Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel:

»Našli smo Mesija« (kar pomeni Maziljenec).

Privedel ga je k Jezusu.

Jezus je uprl pogled vanj in rekel:

»Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (kar pomeni Peter).



(Jn 1, 35-42)





Drage sestre in dragi bratje!

Po krstu v reki Jordan, ki smo se ga spomnili prejšnjo nedeljo, je Jezus začel s svojim triletnim javnim delovanjem. Ob njem so se začeli zbirati prvi učenci. Mnogi od njih so bili najprej učenci Janeza Krstnika, ki jih je ta usmeril k Jezusu, potem ko je v njem prepoznal prerokovanega Odrešenika. »Glejte, Jagnje Božje!« je opozoril dva izmed svojih učencev, kot smo pravkar slišali v odlomku evangelija. In onadva sta šla za Jezusom. On se je nanju obrnil z vprašanjem: »Kaj iščeta?« Z istim vprašanjem se obrača na vsakega od nas. »Kaj iščeš?« S tem nas vzpodbuja, da bi to vprašali sami sebe. Kaj iščem? Kaj hočem? Kaj bi rad? Kaj si želim? Po čem hrepenim? Kaj je moj cilj? Kaj je smisel mojega življenja? Kam me vodi pot, po kateri hodim?

Vsak človek želi biti srečen. Vendar vsako iskanje in vsaka pot ne vodi do tega cilja. Veliko poti srečo obljublja, a vodijo v ravno nasprotno smer. Do prave sreče lahko pridemo samo po poti, ki nam jo kaže Bog. Bog, ki je vir vsega dobrega, je tudi vir sreče.

Učenca, ki še nista slutila, kdo je Jezus, sta to začutila. Na Njegovo vprašanje sta odgovorila s svojim vprašanjem: »Kje stanuješ?«

Vsak človek nosi v sebi željo po Božji bližini. Zato so ljudje od nekdaj postavljali spomenike, žrtvenike, templje in svetišča – Božja bivališča na zemlji. Izraelci so najprej postavljali oltarje na krajih Božjega razodetja. Po rešitvi iz Egipta so postavili poseben šotor, v katerem je bila skrinja zaveze z Božjimi zapovedmi. Ko so se ustalili v obljubljeni deželi, pa so v Jeruzalemu zgradili tempelj. V Knjigi modrosti beremo: »Ti si ukazal sezidati tempelj na tvoji sveti gori in oltar v mestu, ki si ga izbral za svoje bivališče, posnetek svetega šotora, ki si ga zasnoval pred začetkom« (Mdr 9, 8). V Drugi knjigi Makabejcev beremo: »O Gospod vesolja, ti ničesar ne potrebuješ, pa ti je bilo vseeno v veselje dobiti tempelj za svoje prebivališče med nami« (2Mkb 14, 35). Seveda so se Izraelci zavedali, da sveti šotor in kasneje tempelj nista edino prebivališče Boga. V Knjigi preroka Izaija beremo: »Gospod je vzvišen, saj prebiva na višavah« (Iz 33, 5). V isti knjigi Svetega pisma Bog pravi: »Nebo je moj prestol in zemlja podnožje mojih nog« (Iz 66, 1). Po preroku Ezekielu je Bog obljubil novo zavezo in dejal: »Moje prebivališče bo pri njih, njihov Bog bom in oni bodo moje ljudstvo« (Ezk 37, 27). V Knjigi razodetja, zadnji knjigi Svetega pisma, Bog obljublja nebesa z besedami: »Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog. In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo« (Raz 21, 3-4). Sicer pa v svetopisemskih knjigah nove zaveze beremo, da je – ali vsaj naj bi bil – človek Božje prebivališče. V Prvem pismu Korinčanom beremo: »Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas?« (1Kor 3, 36). Odlomek iz iste knjige smo danes slišali v drugem berilu, po katerem nas Bog svari pred nečistovanjem – to je pred zlorabo spolnosti – ko spolni odnos ali dejanje ni izraz ljubezni, ampak sebičnosti, ki je nasprotje ljubezni. Nečistost je ena od prevar, ki obljublja srečo, a vodi stran od nje.

Bog nas po svoji besedi danes vabi, da mu odpremo vrata svojega srca, da bo naš dom postal tudi Njegov dom. On si želi stanovati pri nas. Za nas je dobro, če si to želimo tudi mi. Učenca iz današnjega odlomka evangelija sta ostala pri Jezusu, ker sta našla vse, kar sta iskala. Vsak od nas lahko najde pri Jezusu tisto, kar išče. Seveda pa mu je najprej treba slediti. V mislih, besedah in dejanjih.

                                           Luka Mihevc

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes