• Rotate
  • 1
JEZUSOV KRST – B – 2015



Iz svetega evangelija po Marku.



Tisti čas je Janez oznanjal:

»Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden,

da bi se sklônil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal.

Jaz sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom.«

Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji

in Janez ga je krstil v Jordanu.

Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa odprta

in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob.

In zaslišal se je glas iz nebes:

»Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«



(Mr 1, 7-11)





Drage sestre in dragi bratje!

Po tridesetletnem anonimnem življenju v Nazaretu je Jezus javno nastopil. Pot svojega tri leta trajajočega javnega delovanja je začel s krstom v reki Jordan. Tam je deloval njegov sorodnik Janez Krstnik, ki je opravljal poslanstvo preroka. Ljudi je opominjal, grajal, svaril in klical k spreobrnjenju. Ljudje od blizu in daleč so prihajali k njemu, ga poslušali in se mu dajali krstiti v reki Jordan v znamenje, da se želijo spreobrniti, spremeniti, poboljšati. Začeti znova. Jezus se jim je pridružil iz solidarnosti in v znamenje, da je, kot je dejal, prišel klicat grešnike, reševat izgubljene. Janezov krst je iz znamenja spreobrnjenja spremenil v zakrament, ki smo ga prejeli tudi mi. Med drugim smo takrat postali Jezusovi učenci, posnemovalci. Sledilci. To je naš vsakdanji izziv. Živeti tako, kot nas uči Jezus in kot nam je sam pokazal. Kar je večkrat zelo težko. Ena najtežjih Jezusovih zahtev je gotovo ljubezen do sovražnikov. »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih«, pravi Jezus. Zato kristjani ne ali vsaj naj ne bi s sovraštvom odgovarjali na preganjanje, nasprotovanje, žalitve in norčevanje.

Ena najbolj žalostnih vesti minulega tedna je masaker v uredništvu francoskega satiričnega tednika, ki ni večkrat grobo žalil le muslimanov, ampak tudi kristjane. V enem od slovenskih dnevnih časopisov so poročilo o tragičnem dogodku iz Pariza naslovili z besedami: »Krvavi napad na svobodo kritične misli«. Ob tem si lahko zastavimo vprašanje: kaj pa svoboda kritiziranih tarč karikaturistov? Kaj pa njihova verska svoboda? Kaj pa njihova svoboda izbire svetega?

Grozljiv odziv skrajnežev, ki je vreden obsojanja, bi moral v naši družbi nekaj spremeniti. Ne povečanja varnostnih ukrepov, ampak povečanje medsebojnega spoštovanja in strpnosti. Zaradi karikatur preroka Mohameda so skrajneži omenjeno uredništvo napadli že leta 2011. Takrat je glavni urednik dejal: »Če lahko pišemo o vsem, kar se dogaja v Franciji, o islamu pa ne smemo, je to narobe.« Vendar omenjeni tednik ni pisal o islamu, ampak se je islamu posmehoval, žalil muslimane in se norčeval iz tistega, kar je zanje sveto.

Spoštovanje in strpnost. To je tisto, kar lahko in kar moramo v ta svet prinašati kristjani. Seveda potem, ko se tega naučimo sami.



                                           Luka Mihevc, župr.

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes