• Rotate
  • 1
POVIŠANJE SV. KRIŽA – 2014



Iz svetega evangelija po Janezu.



Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu:

»Nihče ni šel v nebesa kakor tisti, ki je prišel iz nebes, Sin človekov.

Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi,

tako mora biti povzdignjen Sin človekov,

da bi vsak, kdor vanj veruje, imel večno življenje.

Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina,

da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak imel večno življenje.

Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil,

temveč, da bi svet po njem zveličal.«



(Jn 3, 13-17)





Drage sestre in dragi bratje!

V odlomku evangelija, ki smo ga pravkar slišali, je eden najpomembnejših stavkov Svetega pisma, ki vsebuje eno temeljnih razodetij Boga človeku in ena od bistvenih resnic krščanske vere. »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Če te besede vzamemo zares, nas morajo spremeniti. Zavest ljubljenosti namreč naredi človeka drugačnega, boljšega. Apostol in evangelist Janez, ki je zapisal evangelij, katerega del smo slišali, v svojem evangeliju običajno sebe ni omenjal z imenom, ampak z vzdevkom »učenec, ki ga je Jezus ljubil«. S tem ne sporoča, da ga je imel Jezus rajši kot druge apostole, ampak da je sebe doživljal kot ljubljenega od Jezusa. To mu je pomagalo vztrajati pod križem, ko so se vsi drugi apostoli razbežali in potuhnili. To mu je pomagalo v križu videti blagoslov in ne prekletstvo, rešitev in ne pogubo, življenje in ne smrt. To mu je pomagalo v temi človeškega sovraštva videti luč Božje ljubezni.

Bog nam je dokazal svojo ljubezen s tem, ko je postal človek, eden izmed nas, ter daroval svoje življenje namesto našega. In s tem upravičil svoje ime. Ime Jezus namreč pomeni »Bog rešuje«.

Ko je iz ljubezni do nas postal človek, eden izmed nas, je sprejel nase tudi trpljenje, ki prej ali slej zaznamuje življenje vsakega človeka. Ni bežal pred njim, ampak se je z njim soočil. Še več! Trpljenje, ki se je končalo s smrtjo na križu, je izbral za sredstvo našega odrešenja. Prav s trpljenjem se je najgloblje povezal z nami. In trpljenje, kot pravi sam, lahko tudi nas pripelje do Njega. »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj«, pravi. Od nas ne pričakuje, da se odpovemo svoji identiteti, kot bi lahko kdo razumel Njegove besede, ampak da se odpovemo sebičnosti, ki je nasprotje ljubezni. Jezusovo trpljenje za nas je znamenje Njegove ljubezni do nas. Samo po sebi je trpljenje sicer zlo. Kot nam je znano iz Svetega pisma, je zlo posledica nasprotovanja Bogu. Vendar Bog zla ne uničuje. On je Ljubezen in ne Maščevanje. On je Stvarnik in ne Uničevalec. Zato zla ne uničuje, ampak ga spreminja v dobro. Njegovo soočanje z zlom nas vabi k posnemanju. Da tudi mi iz svojega trpljenja naredimo nekaj dobrega. Da ga ne odrivamo od sebe, ne bežimo pred njim, ampak ga sprejmemo. Mu damo smisel. Ga spremenimo v znamenje ljubezni.

Gospod nas danes vabi, da križ svojega življenja spreminjamo iz simbola trpljenja in smrti v simbol ljubezni, odrešenja in življenja. On, ki je naš tovariš v trpljenju, je pri tem naš zgled in naša pomoč.



Luka Mihevc, župr.

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes