• Rotate
  • 1
19. NEDELJA MED LETOM – leto A / 2017



Iz svetega evangelija po Mateju.

   

Ko se je množica nasitila, je Jezus takoj naročil učencem,

da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran;

sam naj bi medtem odpústil množice.

In ko je množice odpústil, je šel na goro, da bi na samem molil.

Ko se je zvečerilo, je bil tam sam.

Čoln pa se je medtem oddáljil že precej stadijev od brega.

Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter.

Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim.

Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli:

»Prikazen je.« Od strahu so zavpili.

Jezus pa jim je takoj rekel:

»Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!«

Peter mu je odgovóril in rekel:

»Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.«

On mu je dejal: »Pridi!«

In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.

Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal.

Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!«

Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal:

»Malovernež, zakaj si podvómil?«

In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal.

Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli:

»Resnično, ti si Božji Sin.«



(Mt 14, 22-33)

Drage sestre in dragi bratje!

Nezaupanje ljudem se lahko v življenju pogosto izkaže za koristno. Nezaupanje Bogu pa je za človeka vedno pogubno.

Spomnimo se svetopisemske zgodbe o prvem grehu. Nezaupanje Bogu je bilo začetek zla. Adam in Eva nista zaupala Bogu, da jima je prepovedal jesti z drevesa spoznanja dobrega in hudega v njuno korist, ampak sta imela občutek, da ju želi Bog za nekaj prikrajšati, da ima v mislih svojo korist. Prisluhnila sta šepetu, da bosta kakor Bog, če Boga ne bosta ubogala. Sledila sta temu glasu in plačala visoko ceno. Nezaupanje Bogu je od takrat človekov stalni spremljevalec.

Bogu ne zaupamo bodisi zaradi naših slabih izkušenj z drugimi ljudmi, ki so se izkazali za nevredne našega zaupanja, bodisi zaradi naših slabih izkušenj s sabo (verjetno se je že vsak izmed nas v življenju kdaj izkazal za nevrednega zaupanja), bodisi zaradi sebičnosti in premajhne ljubezni (nezaupanje pogosto raste iz korenine, ki ji pravimo sebičnost, zaupanje pa vedno iz korenine, ki ji pravimo ljubezen), bodisi zaradi premajhne vere. Tak primer smo slišali v današnjem odlomku evangelija. Ko so apostoli videli hoditi Jezusa po vodi, niso niti za trenutek pomislili, da bi utegnil to biti on, pač pa so takoj naredili zaključek, da vidijo prikazen. Ko jih je skušal pomiriti z besedami, mu še vedno niso zaupali. Peter je zahteval dokaz. Tudi ko je Jezus pristal na njegovo zahtevo, nezaupanja še ni bilo konec. In Peter se je začel potapljati.

Res imamo srečo, da je Bog tako potrpežljiv z nami – On nikoli ne izgubi zaupanja v nas. Je pa škoda, da se mi pogosto z zaupanjem obrnemo Nanj šele takrat, ko se začnemo potapljati. Zato je prav, da si večkrat vzamemo čas Zanj, ki ima vedno čas za nas, in v osebnem odnosu z Njim utrdimo svojo vero in s tem zaupanje Vanj.

                                      Luka Mihevc

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes