• Rotate
  • 1
5. VELIKONOČNA – leto A / 2011



Iz svetega evangelija po Janezu.



Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:

»Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte!

V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel:

Odhajam, da vam pripravim prostor?

Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi,

da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In pot, kamor grem, poznate.«

Tomaž mu je rekel:

»Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?«

Jezus mu je dejal:

»Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.

Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta.

Od zdaj ga poznate in videli ste ga.«

Filip mu je rekel:

»Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.«

Jezus mu je dejal:

»Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal?

Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš reči: ›Pokaži nam Očeta.‹

Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni?

Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe;

ampak Oče, ki je v meni, opravlja svoja dela.

Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni;

če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih.

Resnično, resnično, povem vam:

Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal,

in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.«                     (Jn 14, 1-12)

Drage sestre in dragi bratje!

Ko sem bil v 5. razredu osnovne šole, sem prvič prebral roman Henrika Sienkievitcza Quo vadis. Največji vtis so name naredili prvi kristjani, ki so opisani v njem. Pravi svetniki! Pravzaprav so opisani zelo podobno kot v 2. poglavju Apostolskih del, kjer beremo: »Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje.«

Idealna skupnost, ni kaj. Vendar v Apostolskih delih ni samo 2. poglavje. V današnjem berilu iz 6. poglavja Apostolskih del smo slišali: »Tiste dni je število učencev naraščalo. Helenisti pa so začeli godrnjati čez Hebrejce …« Že od vsega začetka so torej v Cerkvi nesoglasja med posameznimi strujami. Helenisti – torej krščanski Judje iz tujine, ki so govorili in molili grško, so godrnjali, ker so hebrejci – krščanski Judje iz Izraela, ki so govorili aramejsko in molili hebrejsko – nanje očitno gledali zviška, kot na drugorazredne vernike. Očitno so na nesoglasja obsojene prav vse človeške skupnosti. Tudi v tem lahko vidimo posledice izvirnega greha. V vsej zgodovini je do nesoglasij prihajalo v Cerkvi, do nesoglasij prihaja znotraj narodov – to slovenski narod zelo dobro ve - , do nesoglasij prihaja znotraj družin, do nesoglasij slej ko prej pride v zakonu.

In kaj je treba v tem primeru storiti?

Kaj so storili apostoli?

Najprej so sklicali zbor učencev in se pogovorili. Vendar pogovor ni ostal samo v dimenzijah človeške modrosti in iskanja rešitev. V pogovor je bil z molitvijo vključen Gospod. Dialog je pot reševanja konfliktov, sporov, nesoglasij. Dialog z Bogom in drugimi ljudmi. Dialog, ki vključuje govorjenje, predvsem pa poslušanje. Dialog, s katerim ponudimo roko svojemu bližnjemu in sežemo v roko, ki nam jo ves čas ponuja Bog. Samo s takim vertikalno – horizontalnim dialogom najdemo pravo rešitev.

Na to pot nas vabi tudi Jezus. On, ki je pot. On, ki je najprej sam živel to, kar uči nas. On, ki je resnica. Resnica, ki je tudi sodobni relativizem ne more ovreči. On, ki je življenje. Življenje tega sveta in življenje v polnosti v novem stvarstvu.

Luka Mihevc

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes